Odgovornost naročnika
Ali je naročnik podjetja, ki napoti delavce, odgovoren za zahtevke za nadomestilo napotenih ali posredovanih delavcev?
V večini primerov napoteni ali posredovani delavci izpolnjujejo naročilo (pogodbo o opravljanju storitev), ki ga je njihov delodajalec prevzel od naročnika.
V skladu s številnimi avstrijskimi predpisi mora za plačo, prispevke za socialno varnost in dodatke k plači v sklad za dopust in odpravnino gradbenih delavcev prispevati tudi naročnik.
Odgovornost naročnikov pomeni za delavce še eno možnost, kako priti do nadomestila, ki jim pripada.
Z odgovornostjo naročnika so za delavce, naročnike, delodajalce in zaposlovalce povezane posebne pravice in dolžnosti, opisane v nadaljevanju.
Pravice napotenih in posredovanih delavcev
1. Sedež delodajalca (pogosto izvajalca) je v tretji državi (ki ni članica EU, EGP ali Švica) in ne gre za gradbena dela
Napoteni delavec lahko zahtevek za minimalno plačo, ki je predvidena v Avstriji, uveljavlja tudi zoper naročnika, kadar je naročnik podjetnik.
Posredovani delavec lahko zahtevek za minimalno plačo – poleg uveljavljanja zoper delodajalca – uveljavlja tudi zoper zaposlovalca. Pri tem mora minimalno plačo načeloma najprej zahtevati od svojega delodajalca (podjetja, ki posreduje delavce).
2. Delavec je opravljal gradbena dela
Napoteni delavec lahko zahtevek za minimalno plačo, ki je predvidena v Avstriji, uveljavlja tudi zoper naročnika gradbenih del, kadar je naročnik neposredni naročnik delodajalca.
Zoper prvega naročnika (npr. zasebnega gradbenega investitorja) je možno zahtevek uveljavljati samo takrat, kadar je prvi naročnik pred naročilom vedel, da nadomestilo ni bilo plačano, ali bi to na podlagi očitnih znakov resnično moral predvideti in je to dopustil.
Kadar so za izogibanje za prvotnega naročnika in njegove izvajalce dodeljena naročila za podizvajanje z namenom, da se zaobide odgovornost prvotnega naročnika (ki s tem ni več neposredni pogodbeni partner delodajalca), lahko pod določenimi pogoji prvotni naročnik še vedno odgovarja.
Čezmejno posredovani delavec lahko zahtevek za minimalno plačo, ki je predvidena v Avstriji, uveljavlja tudi zoper naročnika gradbenih del, če je naročnik zaposlovalec delavca.
Pri tem ni potrebno, da je naročnik (zaposlovalec) neposredni naročnik delodajalca. Zoper prvega naročnika je možno zahtevek načeloma uveljavljati samo takrat, kadar je prvi naročnik pred naročilom vedel, da nadomestilo ni bilo plačano, ali bi to na podlagi očitnih znakov resnično moral predvideti in je to dopustil. Prvi naročnik praviloma ni zaposlovalec in ni odgovoren.
Za uveljavljanje odgovornosti naročnika mora napoteni ali posredovani delavec storiti naslednje:
- sklad za dopust in odpravnino gradbenih delavcev (BUAK) mora najpozneje osem tednov po zapadlosti plače obvestiti o zahtevku za plačo;
- navesti mora dejanski znesek, obdobje izplačevanja plače, delodajalca, kraj, čas in vrsto dela in
- neporavnani znesek ne sme biti zapadel in zastaran.
Opomba! Zahtevki do nadomestila lahko prenehajo veljati v razmeroma kratkih rokih. Zato morate sklad BUAK obvestiti čim prej!
Sklad BUAK na podlagi informacij napotenega ali posredovanega delavca zagotovi temelje za zahtevo za nadomestilo. Nato pomaga delavcu pri izračunu zahtevka za izplačilo plače in pri ugotavljanju, kateri naročnik je odgovoren.
Naročniku, izvajalcu in delavcu posreduje svoje ugotovitve in jih obvesti o znesku zahtevka za nadomestilo, ki obstaja po njegovem nezavezujočem mnenju.
Sklad BUAK s tem utemelji odgovornost naročnika, pri čemer je znesek odgovornosti omejen na sporočeni znesek.
Če naročnik ne plača zneska, ki ga je sporočil BUAK, mora delavec vložiti civilno tožbo zoper naročnika. Šele v tem postopku je odločeno, ali je naročnik dejansko odgovoren.
Tožba je lahko vložena v največ devetih mesecih od zapadlosti nadomestila.
3. Delodajalec je podizvajalec v okviru javnega naročila
Delavec, napoten ali posredovan iz EU, EGP ali Švice, lahko zahtevek za minimalno plačo, ki je predvidena v Avstriji, uveljavlja tudi zoper naročnika, ki
- je kot podjetnik prevzel naročilo, ki ga je oddal javni naročnik, pri čemer ne sme obstajati neposredno razmerje do javnega naročnika;
- je neposredni naročnik delodajalca kot podizvajalec in
- je najmanj en del naročila oddal na nedovoljen način.
Kadar so za izogibanje za prvotnega naročnika in njegove izvajalce dodeljena naročila za podizvajanje z namenom, da se zaobide odgovornost prvotnega naročnika (ki s tem ni več neposredni pogodbeni partner delodajalca), lahko pod določenimi pogoji prvotni naročnik še vedno odgovarja.
Na področju gradbeništva delavcem pri ugotavljanju, kateri naročnik je odgovoren, pomaga sklad BUAK. Javni naročnik mora predložiti informacije o dopustnosti dodelitve naročila.
Posebne obveznosti za naročnika, ki izhajajo iz odgovornosti naročnika – razmerje do izvajalca (delodajalca)
- V okviru poizvedovanj sklada BUAK o domnevnih zahtevkih za nadomestila morajo vsi naročniki na zahtevo sklada BUAK predložiti informacije o podjetjih, pooblaščenih za izvedbo del, in o posredovanju gradbenih del. Če naročnik predložitev informacij zavrne, se za čas trajanja zavrnitve domneva, da je ta naročnik tudi neposreden naročnik vseh podjetij, ki so bila naknadno pooblaščena za izvedbo del, in je torej odgovoren tudi za zahtevke za plačilo delavcev teh podjetij.
- Enaka ureditev je predvidena v zvezi z odgovornostjo pri podizvajanju v okviru javnega naročila v korist delavcev.
Delodajalec (=izvajalec, pooblaščen za izvedbo del)
- mora na zahtevo skladu BUAK predložiti informacije predvsem o tem, na katerih gradbiščih in za koliko časa so bili zaposleni delavci, katera gradbena dela so opravljali in kakšno nadomestilo so prejemali – v primeru zavrnitve predložitve informacij ali nepravilnih informacij se lahko izreče upravna kazen do 20.000 EUR;
-
izgubi pravico zahtevati plačilo za delo od naročnika v obsegu, v katerem mora ta izplačati zahtevke za nadomestilo delavca in stroške sodnega postopka;
mora v primeru že prejetega plačila za delo naročniku povrniti znesek, ki ga mora ta izplačati za zahtevke za nadomestilo in sodne stroške.