Platforma za napotitev na delo

Kateri delovni čas je treba upoštevati?

V skladu z Direktivo EU 96/71/ES (Direktiva o napotitvi delavcev) mora vsaka država članica zagotoviti, da se njeni nacionalni predpisi o maksimalnem delovnem času in minimalnem počitku uporabljajo tudi za napotene delavce.

Avstrijske predpise o delovnem času in počitku je treba upoštevati tudi pri napotitvi in posredovanju delavcev v Avstrijo iz drugih držav članic EU in držav, ki niso članice EU.

Kje sta določena delovni čas in počitek?

Redni delovni čas

Nadure

Najvišje omejitve delovnega časa (vključno z nadurami)

Posebne določbe o delovnem času

Odmor med delovnim časom, počitek

Dovoljena odstopanja od počitka za konec tedna in praznike

Nadomestni počitek

Evidence delovnega časa

Kje sta določena delovni čas in počitek?

1. V zakonodaji

2. V kolektivnih pogodbah in v skladu z določenimi predpostavkami tudi v participacijskih dogovorih.

Redni delovni čas

Osnovno načelo
Redni dnevni delovni čas (brez nadur) znaša 8 ur, redni tedenski delovni čas (brez nadur) 40 ur.
Številne kolektivne pogodbe določajo krajši redni tedenski delovni čas.

Dovoljena odstopanja

  • Kolektivna pogodba lahko redni dnevni delovni čas podaljša na največ 10 ur.
  • Poleg tega je s kolektivno pogodbo v posameznih tednih dovoljeno podaljšanje delovnega časa na največ 48 ur in na največ 9 oz. 10 ur dnevno, kadar v obračunskem obdobju tedenski delovni čas povprečno ne presega 40 ur (oz. rednega delovnega časa, določenega v kolektivni pogodbi).
  • Za doseganje daljšega prostega časa (npr. krajšega petka) je lahko delovni čas porazdeljen drugače. Pri tem lahko redni dnevni delovni čas na posamezne dni znaša največ 9 ur.
  • Če se dan med koncem tedna in dela prostim dnevom uporabi za podaljšanje prostega časa, ga je treba nadomestiti v največ 13 zaporednih tednih (vključno s tednom, v katerem je zadevni dan). Pri tem lahko redni dnevni delovni čas znaša največ 10 ur in redni tedenski delovni čas največ 50 ur.
  • S participacijskim dogovorom ali posebnim dogovorom, če gre za podjetje brez sveta delavcev, se lahko redni dnevni delovni čas podaljša na največ 10 ur, da se s tem omogoči 4-dnevni teden.
Nadure
  • O nadurnem delu govorimo, kadar je presežen dnevni ali tedenski redni delovni čas.
  • Tedensko je dovoljenih največ 20 nadur.
  • Če so vse možnosti izčrpane, lahko pristojni delovni inšpektorat na podlagi dokazila o nujni potrebi na zahtevo delodajalca odobri dodatno podaljšanje delovnega časa.
    Delovni inšpektorat lahko dnevni delovni čas nad 12 ur in tedenski delovni čas nad 60 ur dovoli samo, če je to potrebno zaradi javnega interesa.
  • Delavci se lahko prosto odločijo, da opravljanje nadur odklonijo brez navedbe razloga, če bi s temi nadurami presegli dnevni delovni čas 10 ur ali tedenski delovni čas 50 ur. Zaradi tega jih ni dovoljeno postaviti v slabši položaj.
Najvišje omejitve delovnega časa (vključno z nadurami)
  • Vključno z nadurami lahko dnevni delovni čas znaša največ 12 ur, če AZG izrecno ne dovoljuje izjem: na primer za določena predhodna in zaključna dela, npr. za zaključno podporo kupcem v trgovini.
  • Tedenski delovni čas, vključno z morebitnimi nadurami, sme znašati največ 60 ur, če AZG izrecno ne dovoljuje izjem.
  • V obračunskem obdobju 17 tednov pa povprečni tedenski delovni čas ne sme presegati 48 ur.
Posebne določbe o delovnem času

1. Izmensko delo

  • Redni tedenski delovni čas je treba upoštevati glede na povprečje izmene.
  • Redni delovni čas v posameznih tednih ne sme presegati 60 ur.

2. Gibljiv delovni čas

  • Začetek in konec rednega dnevnega delovnega časa si delavci znotraj dogovorjenega časovnega okvira določajo sami.
  • Gibljiv delovni čas mora biti urejen s participacijskim dogovorom oziroma pisnim dogovorom, če gre za podjetje brez sveta delavcev (dogovor o gibljivem delovnem času).
  • Redni dnevni delovni čas ne sme presegati 10 ur. Podaljšanje rednega dnevnega delovnega časa na do 12 ur je dopustno, kadar dogovor o gibljivem delovnem času predvideva, da je mogoče časovne kredite koristiti celodnevno in koriščenje v povezavi s tedenskim počitkom ni izključeno.
  • Redni tedenski delovni čas lahko v obdobju gibljivega delovnega časa preseže povprečno 40 ur samo, če je možen prenos časovnih kreditov.
  • Redni delovni čas v posameznih tednih ne sme presegati 60 ur.

3. Pripravljenost za delo

  • Če je pripravljenost za delo redno in v znatnem delu del delovnega časa delavcev, je mogoče redni dnevni delovni čas podaljšati na največ 12 ur redni tedenski delovni čas na največ 60 ur.
  • Z nadurami je lahko dnevni delovni čas podaljšan na največ 13 ur in tedenski delovni čas na največ 60 ur.
  • Takšna ureditev mora biti določena s kolektivno pogodbo, v izrednih primerih s participacijskim dogovorom ali jo mora na zahtevo odobriti pristojni delovni inšpektorat.

4. Delo v dekadah

  • To je praviloma delo za 10 delovnih dni, ki jim sledijo 4 dela prosti dnevi.
  • Dovoljeno je lahko s kolektivno pogodbo za delavce, ki so zaposleni na velikih gradbiščih v javnem interesu ali na gradbiščih za saniranje hudournikov in plazov v gorskih regijah.
  • Redni tedenski delovni čas v obračunskem obdobju dveh tednov ne sme povprečno presegati 40 ur (npr. prvi teden: 63 ur, drugi teden: 17 ur).
  • Redni dnevni delovni čas ne sme presegati 9 ur.

5. Izredni primeri

  • Za začasna in nujna dela, ki jih je treba zaradi nepredvidenih razlogov, ki jih ni mogoče preprečiti, nemudoma izvesti za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje človeka ali v nujnem primeru, ali za dela, ki so nujna, da se prepreči nesorazmerna gospodarska materialna škoda, in kadar drugih razumnih ukrepov za doseganje tega namena ni mogoče izvesti,
    se lahko omejitve delovnega časa presežejo oz. se lahko odmori in počitki skrajšajo.

O delih je treba najpozneje v 4 dneh po njihovem začetku pisno obvestiti pristojni delovni inšpektorat.

Odmor med delovnim časom
  • Če znaša dnevno delo več kot 6 ur, je treba dnevni delovni čas prekiniti z odmorom, ki traja najmanj 30 minut.
  • Pri povsem neprekinjenem delovnem času mora, pri deloma neprekinjenem delovnem času pa je lahko odmor nadomeščen s primerno dolgimi krajšimi odmori.
Počitek

Dnevni počitek

Po koncu dnevnega delovnega časa je treba delavcem zagotoviti neprekinjen počitek, ki traja najmanj 11 ur.
S kolektivno pogodbo se lahko neprekinjeni počitek skrajša na najmanj 8 ur, če je v naslednjih 10 koledarskih dneh ustrezno podaljšan drug počitek.
Skrajšanje pod 10 ur je mogoče samo, kadar kolektivna pogodba določa dodatne ukrepe za zagotovitev sprostitve delavcev.

Tedenski počitek

1. Počitek za konec tedna

  • Delavci imajo vsak koledarski teden pravico do neprekinjenega počitka, ki traja 36 ur in ki mora vključevati nedeljo.
  • Počitek za konec tedna se mora začeti najpozneje v soboto ob 13.00.

Delavci, ki izvajajo nujna zaključna, čistilna ali vzdrževalna dela, lahko delajo najpozneje do 15.00.
V primeru nadomestitve dneva med koncem tedna in dela prostim tednom se mora počitek za konec tedna začeti najpozneje v soboto ob 18.00.

2. Počitek za praznike

Delavci imajo za praznike pravico do vsaj 24 ur neprekinjenega počitka. Začetek počitka za praznike mora biti na praznik med 0.00 in 6.00.

Prazniki v Avstriji

1. januar (novo leto)
6. januar (sveti trije kralji)
velikonočni ponedeljek
1. maj (državni praznik)
Gospodov vnebohod
Binkoštni ponedeljek
Telovo
15. avgust (Marijino vnebovzetje)
26. oktober (državni praznik)
1. november (dan spomina na mrtve)
8. december (Marijino brezmadežno spočetje)
25. december (božič)
26. december (štefanovo).

Pri delu ob praznikih so delavci poleg rednega nadomestila upravičeni tudi do nadomestila za opravljene delovne ure.

Osebni praznik

Delavec lahko enkrat na referenčno leto enostransko določi čas nastopa enega dneva dopusta, ki mu pripada. Delavec mora čas nastopa pisno napovedati najmanj tri mesece vnaprej.

Delavec se lahko prosto odloči, da na prošnjo delodajalca takega napovedanega dneva dopusta ne izkoristi. V tem primeru delavec še naprej ohrani pravico do tega dneva dopusta. Nadalje ima za napovedani dan poleg plačanega dopusta pravico do nadomestila za opravljeno delo, torej do dvojnega nadomestila, pri čemer pa je s tem izkoristil svojo pravico do osebnega praznika.

Dovoljena odstopanja od počitka za konec tedna in praznike

1. Izredni primeri

Za začasna in nujna dela, ki jih je treba zaradi nepredvidenih razlogov, ki jih ni mogoče preprečiti, nemudoma izvesti za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje človeka ali v nujnem primeru, ali za dela, ki so nujna, da se prepreči nesorazmerna gospodarska materialna škoda, in kadar drugih razumnih ukrepov za doseganje tega namena ni mogoče izvesti, lahko delavci delajo tudi med počitkom za konec tedna ali praznik.

O delih je treba najpozneje v 4 dneh po njihovem začetku pisno obvestiti pristojni delovni inšpektorat.

2. Izjeme od počitka za konec tedna in praznike

a) Za določena dela so v odredbi o avstrijskem zakonu o delovnem počitku (Arbeitsruhegesetz-Verordnung) določene izjeme, npr. za

  • gostinstvo;
  • podjetja za prostočasne dejavnosti;
  • promet;
  • zdravstveno nego;
  • gledališče, muzeje itn.;
  • pomoč pri okvarah in za ukrepanje ob nesrečah;
  • vzdrževanje.

b) Za preprečevanje gospodarske škode in varstvo zaposlitve so lahko v kolektivnih pogodbah določene dodatne izjeme.

c) Deželni glavarji lahko z odredbo dovolijo dodatne izjeme, če za to obstaja izredna regionalna potreba po opravljanju storitev.

d) Avstrijsko ministrstvo za delo in gospodarstvo lahko v posameznih primerih (npr. pri postavitvi obrata) dopusti dodatne časovno omejene izjeme.

e) V primeru posebnih potreb po delu, ki se pojavijo prehodno, so lahko s participacijskim dogovorom dopustne izjeme od počitka za konec tedna in praznike, in sicer za štiri konce tedna ali praznike na delavca na leto. Izjema od počitka za konec tedna se ne sme izvajati na štiri zaporedne konce tedna.
V podjetjih brez sveta delavcev se lahko taka izjema izvede tudi s posameznimi dogovori. V tem primeru se lahko delavci prosto odločijo, da tako delo ob koncu tedna in na praznik odklonijo brez navedbe razloga. Zaradi tega jih ni dovoljeno postaviti v slabši položaj.

V vsakem primeru imajo delavci, ki delajo za konec tedna, namesto počitka za konec tedna pravico do 36-urnega neprekinjenega počitka med koledarskim tednom, pri čemer mora ta vključevati celoten dan v tednu.

Nadomestni počitek

Če delavci delajo med tedenskim počitkom, ki je zanje predviden v razdelitvi delovnega časa, imajo v naslednjem delovnem tednu pravico do nadomestnega počitka.
Obseg nadomestnega počitka mora ustrezati delovnemu času, opravljenemu v 36 urah pred začetkom dela v naslednjem delovnem tednu.
Nadomestni počitek mora biti neposredno pred začetkom naslednjega tedenskega počitka, če pred začetkom dela, za katerega se upošteva nadomestni počitek, ni bilo dogovorjeno drugače.

Evidence delovnega časa

Evidenca »načrtovanja delovnega časa«

  • Ta evidenca mora biti izobešena na primernem mestu, ki je za delavce enostavno dostopno.
  • Iz nje morajo biti razvidni začetek in konec rednega delovnega časa, število in trajanje odmorov (ali splošnih odmorov) ter tedenski počitek.
  • V primeru gibljivega delovnega časa mora evidenca vsebovati okvir gibljivega delovnega časa, možnosti prenosa ter trajanje in obdobje tedenskega počitka.
  • Pri uporabi elektronskih sistemov je treba delavcem zagotoviti dostop do elektronskih podatkov.

Evidence dejanskega opravljanja dela

Voditi je treba evidence o dejansko opravljenem delovnem času vseh napotenih delavcev.
Evidence je treba, tako kot drugo 
dokumentacijo za preverjanje plačil, hraniti na kraju opravljanja dela.
Kršitev obveznosti vodenja in hrambe evidenc o delovnem času je strogo sankcionirana, in sicer z denarno kaznijo do 20.000 EUR, v primeru ponovitve pa z denarno kaznijo do 40.000 EUR.

Evidence dela morajo vsebovati:

  • začetek in konec dejanskega delovnega časa;
  • obdobje in trajanje odmorov in
  • morebitna obračunska obdobja.