Odgovornost naročnika

Ali je naročnik podjetja, ki napoti delavce, odgovoren za zahtevke za nadomestilo napotenih ali posredovanih delavcev?

Delodajalec mora za svoje sodelavce plačevati plačo, prispevke za socialno varnost in dodatke k plači za sklad za dopust in odpravnino gradbenih delavcev, pri čemer iz dela nastanejo zahtevki za nadomestilo in obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost in dodatke k plači.

V številnih primerih delavci izpolnjujejo naročilo (pogodbo o opravljanju storitev), ki ga je njihov delojemalec prevzel od naročnika.
Za te primere avstrijski predpisi določajo, da tudi naročniki odgovarjajo za plačevanje plače, prispevkov za socialno varnost in dodatkov k plači.
Odgovornost naročnikov pomeni za delavce še eno možnost, kako priti do nadomestila, ki jim pripada.

Javne ustanove, kot so nosilci socialne varnosti in sklad za dopust in odpravnino gradbenih delavcev, zagotavljajo odgovornost naročnikov tudi izpolnjevanje zahtev na področjih, na katerih je izogibanje plačevanju prispevkov in dodatkov po izkušnjah razmeroma pogosto.

V zvezi z napotitvijo ali čezmejnim posredovanjem delavcev in pravico do minimalnega nadomestila so z odgovornostjo naročnikov za delavce, naročnike, delodajalce in zaposlovalce povezane posebne pravice in dolžnosti, ki so opisane v nadaljevanju.

Pravice napotenih in posredovanih delavcev

1. Sedež delodajalca (pogosto naročnika) je v tretji državi (ki ni članica EU, EGP ali Švica) in ne gre za gradbena dela

Napoteni delavec lahko zahtevek za minimalno plačo, ki je predvidena v Avstriji, uveljavlja tudi zoper naročnika, kadar je naročnik podjetnik.

Posredovani delavec lahko zahtevek za minimalno plačo – poleg uveljavljanja zoper delodajalca – uveljavlja tudi zoper zaposlovalca. Pri tem mora minimalno plačo načeloma najprej zahtevati od svojega delodajalca (podjetja, ki posreduje delavce). Pravni ukrepi, ki jih morajo posredovani delavci pri tem izvesti, so lahko različni (poziv ali tožba brez poskusa izvršbe). Odvisni so zlasti od tega, ali je zaposlovalec podjetju, ki posreduje delavce, že izplačal nadomestilo za posredovanje ali ne.

2. Delavec je opravljal gradbena dela

Napoteni delavec lahko zahtevek za minimalno plačo, ki je predvidena v Avstriji, uveljavlja tudi zoper naročnika gradbenih del, če je naročnik neposredni naročnik delodajalca. Zoper prvega naročnika (npr. zasebnega gradbenega investitorja) je možno zahtevek uveljavljati samo takrat, kadar je prvi naročnik pred naročilom vedel, da nadomestilo ni bilo plačano, ali bi to na podlagi očitnih znakov resnično moral predvideti in je to dopustil. Kadar so za izogibanje za prvotnega naročnika in njegove izvajalce dodeljena naročila za podizvajanje z namenom, da se zaobide odgovornost prvotnega naročnika (ki s tem ni več neposredni pogodbeni partner delodajalca), lahko pod določenimi pogoji prvotni naročnik še vedno odgovarja.

Čezmejno posredovani delavec lahko zahtevek za minimalno plačo, ki je predvidena v Avstriji, uveljavlja tudi zoper naročnika gradbenih del, če je naročnik zaposlovalec delavca. Pri tem ni potrebno, da je naročnik (zaposlovalec) neposredni naročnik delodajalca. Zoper prvega naročnika je možno zahtevek načeloma uveljavljati samo takrat, kadar je prvi naročnik pred naročilom vedel, da nadomestilo ni bilo plačano, ali bi to na podlagi očitnih znakov resnično moral predvideti in je to dopustil. Prvi naročnik praviloma ni zaposlovalec in ni odgovoren.

Za uveljavljanje odgovornosti naročnika mora napoteni ali posredovani delavec storiti naslednje:

• sklad za dopust in odpravnine (BUAK) mora najpozneje osem tednov po zapadlosti plače obvestiti o zahtevku za plačo;
• navesti mora dejanski znesek, obdobje izplačevanja plače, delodajalca, kraj, čas in vrsto dela in
• neporavnani znesek ne sme biti zapadel in zastaran.

Opomba! Zahtevki do nadomestila lahko prenehajo veljati v razmeroma kratkih rokih. Zato morate sklad BUAK obvestiti čim prej!

Sklad BUAK na podlagi informacij napotenega ali posredovanega delavca zagotovi temelje za zahtevo za nadomestilo. Nato pomaga delavcu pri izračunu zahtevka za izplačilo plače in pri ugotavljanju, kateri naročnik je odgovoren.
Naročniku, izvajalcu in delojemalcu posreduje svoje ugotovitve in jih obvesti o znesku zahtevka za nadomestilo, ki obstaja po njegovem nezavezujočem mnenju.

Sklad BUAK s tem utemelji odgovornost naročnika, pri čemer je znesek odgovornosti omejen na sporočeni znesek.

Če naročnik ne plača zneska, ki ga je sporočil BUAK, mora delavec vložiti civilno tožbo zoper naročnika. Šele v tem postopku je odločeno, ali je naročnik dejansko odgovoren.
Tožba je lahko vložena v največ devetih mesecih od zapadlosti nadomestila.

3. Delavec je podizvajalec v okviru javnega naročila

Delavec, ki je napoten ali posredovan iz EU, EGP ali Švice, lahko uveljavlja pravico do minimalne plače, ki je predvidena v Avstriji, tudi zoper naročnika, ki

• je kot podjetnik prevzel naročilo, ki ga je oddal javni naročnik, pri čemer ne sme obstajati neposredno razmerje do javnega naročnika;
• je neposredni naročnik delodajalca kot podizvajalec in
• je najmanj en del naročila oddal na nedovoljen način.

Kadar so za izogibanje za prvotnega naročnika in njegove izvajalce dodeljena naročila za podizvajanje z namenom, da se zaobide odgovornost prvotnega naročnika (ki s tem ni več neposredni pogodbeni partner delodajalca), lahko pod določenimi pogoji prvotni naročnik še vedno odgovarja.

Na področju gradbeništva delavcem pri ugotavljanju, kateri naročnik je odgovoren, pomaga sklad BUAK. Javni naročnik mora predložiti informacije o dopustnosti dodelitve naročila.

Posebne obveznosti za naročnika, ki izhajajo iz odgovornosti naročnika – razmerje do izvajalca (delodajalca)

• Pri poizvedovanju sklada BUAK o domnevnih zahtevkih do nadomestila morajo vsi naročniki skladu BUAK na njegovo zahtevo posredovati informacije o pooblaščenih podjetjih in dodelitvi gradbenih del. Če zavrnejo predložitev informacij, se za trajanje zavrnitve domneva, da je naročnik, ki zavrne zahtevo, tudi neposredni naročnik vseh naslednjih pooblaščenih podjetij in zato odgovarja tudi za zahtevke do nadomestila delavcev teh podjetij.
• Enaka ureditev je predvidena v zvezi z odgovornostjo pri podizvajanju v okviru javnega naročila v korist delavcev.

Delodajalec (= odgovorni naročnik)

• mora na zahtevo skladu BUAK predložiti informacije predvsem o tem, na katerih gradbiščih in za koliko časa so bili zaposleni delavci, katera gradbena dela so opravljali in kakšno nadomestilo so prejemali – v primeru zavrnitve predložitve informacij ali nepravilnih informacij se lahko izreče upravna kazen do 10.000 €.
• izgubi pravico do svojega plačila za delo do naročnika v obsegu, v katerem se ta plačila porabijo za zahtevke za nadomestilo delavca in stroške sodnega postopka;

mora v primeru že prejetega plačila za delo naročniku povrniti znesek, ki je bil porabljen za zahtevke za nadomestilo in stroške sodnega postopka.