Platforma za napotitev na delo

Kako so urejeni dopust in postopki sklada za dopuste za delavce, ki so napoteni ali posredovani za delo v Avstrijo?

Zakaj so podjetja, ki napotijo delavce, sploh vključena v avstrijski postopek sklada za dopuste?

V skladu z evropsko zakonodajo, kot je Direktiva o napotitvi delavcev 96/71/ES, ki je bila sprejeta leta 1996, morajo države članice EU zagotoviti, da delavcem, ki so napoteni na delo na njihovo ozemlje, pripada enak minimalni letni dopust kot delavcem, ki običajno delajo na njihovem ozemlju.
Avstrijski predpisi o napotitvi delavcev in čezmejnem posredovanju delavcev določajo, da morajo podjetja, ki napotijo delavce, svojim delavcem zagotoviti vsaj plačani dopust, ki ga je treba zagotoviti v skladu z avstrijsko zakonodajo.

Za pravico do dopusta v gradbeništvu v Avstriji veljajo posebni predpisi. Ti posebni predpisi so bili sprejeti, ker se je pokazalo, da so gradbena dela večinoma odvisna od vremenskih razmer in letnega časa, močne fluktuacije in pogostih prekinitev dela.

Da bi lahko tudi gradbeni delavci izrabili dopust in dosegli minimalni čas zaposlitve, se v Avstriji že od leta 1946 uporablja postopek sklada za dopuste.
Avstrijski postopek sklada za dopuste se uporablja tudi za napotitev in čezmejno posredovanje.
Dodatki za dopust, ki jih morajo podjetja, ki napotijo delavce, plačati avstrijskemu skladu za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (BUAK), se uporabljajo za kritje pravice do letnega dopusta, ki pripada delavcem, napotenim ali posredovanim v Avstrijo.

Kako gradbeni delavci, ki so napoteni ali posredovani na delo v Avstrijo, pridobijo pravico do dopusta?

  • Delavcem pri napotitvi ali posredovanju na delo v Avstrijo pripada sorazmerna pravica do letnega dopusta od prvega dne zaposlitve.
     
  • Pravica do letnega dopusta se sorazmerno povečuje s trajanjem zaposlitve v Avstriji.
    Obseg pravice do dopusta je odvisen od števila tako imenovanih priznanih tednov, ki jih delavec dopolni.
    En priznani teden ustreza enemu koledarskemu tednu, v katerem je delavec delal 5 delovnih dni.

     
  • Zahtevek za regres za letni dopust se lahko pri BUAK uveljavlja le za priznana obdobja, za katera je delavec v sklad za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (BUAK) vplačal dodatke za dopust.
     
  • Na koledarsko leto (52 priznanih tednov) je mogoče doseči pravico do dopusta, ki znaša največ 25 delovnih dni.
    Po 1150 tednih zaposlitve je mogoče doseči pravico do dopusta, ki znaša največ 30 delovnih dni.
    V tem primeru se upošteva tudi trajanje gradbenih del v tujini, če jih je mogoče dokazati (glejte tudi razdelek Napotitev/posredovanje v gradbeništvu). 

     
  • BUAK določi mesečni prispevek za letni dopust in ob tem seznani delavca s številom dni letnega dopusta in obsegom pravice do regresa za letni dopust.
     
  • Delavci so vsako četrtletje obveščeni tudi o trajanju zaposlitve, ki je evidentirano pri BUAK, in o pravici do letnega dopusta, ki izhaja iz tega.
     
  • Višina dejanske pravice do letnega dopusta za posameznega delavca se določi tako, da se seštejejo vsi priznani tedni, ki pripadajo delavcu, ne glede na to, pri katerem podjetju so jih pridobili.
    Tako lahko delavci priznane tedne, ki jih potrebujejo za pravico do letnega dopusta, pridobijo pri več različnih podjetjih. Delavci lahko dopust izrabijo pri kateremkoli podjetju, ne glede na to, kako dolgo so zaposleni tam.

Kako deluje avstrijski postopek sklada za dopuste?

Sistem avstrijskega postopka sklada za dopuste določa naslednje:

  • Delavci, ki so zaposleni v gradbeništvu, prejemkov, ki izhajajo iz zakonske pravice do letnega dopusta, ne pridobijo od svojih delodajalcev, ampak izključno iz sklada za dopust in odpravnino gradbenih delavcev (BUAK).
    Pravico do letnega dopusta mora delavec uveljavljati pri BUAK, ki izplačuje pravico do letnega dopusta, in ne pri delodajalcu.
     
  • Zato delavci mesečno plačujejo prispevke k plači (t. i. dodatke za dopust) skladu BUAK in s tem financirajo pravico do letnega dopusta za svoje delavce.
    BUAK dodatek za dopust izračuna na podlagi mesečnih prijav, ki jih predložijo delodajalci, in ga določi delodajalcem.
     
  • Pravica do letnega dopusta nastane za delavce, ki so zaposleni v Avstriji, sorazmerno od prvega dneva zaposlitve po plačilu dodatka za dopust.
     
  • Dnevni dodatek se izračuna glede na dejavnost delavca in trenutno veljavno urno postavko za to dejavnost po kolektivni pogodbi.
    Naslednja formula velja za izračun za vsa podjetja:


    (urna postavka po kolektivni pogodbi + 20 %) x faktor/5
    Faktor določi avstrijsko ministrstvo za socialne zadeve z uredbo. Višina faktorja je odvisna od rednega tedenskega delovnega časa, ki ga ureja kolektivna pogodba.
    Trenutno znaša
    •pri 40,0 ure: 11,85
    pri 39,0 ure: 11,55
    • pri manj kot 39,0 ure: 11,40

Za napotene ali posredovane delavce se postopek sklada za dopuste uporablja tudi, kadar so med napotitvijo v domači državi vključeni v sistem socialnega zavarovanja.

Podrobnejše informacije o prijavi v sistem socialne varnosti in obveznostih glede dokumentacije v zvezi s socialno varnostjo najdete v tematskem sklopu Formalne zahteve v razdelku Prijava v sistem socialne varnosti.

Artikel priporoči