Platforma za napotitev na delo

Katere sankcije in možnosti za vložitev tožbe so na voljo?

Kršitev delovnopravnih predpisov: pravna sredstva v okviru zasebnega ali javnega prava

V Avstriji so pravice in dolžnosti v zvezi s poklicnim življenjem del zasebnega ali javnega prava.

Ali delovnopravni zahtevki in obveznosti temeljijo na javnem ali zasebnem pravu, je pomembno za pravne posledice in za določitev postopka in organov, ki lahko pomagajo pri uveljavljanju zahtevkov in izpolnjevanju obveznosti.

Če delovnopravni predpisi spadajo v zasebno pravo, se izvršujejo z individualno, civilnopravno tožbo upravičenca.

Kadar so delovnopravni predpisi del javnega prava, njihovo upoštevanje nadzorujejo organi. Za izpolnjevanje teh predpisov skrbijo po uradni dolžnosti – na lastno pobudo –, kadar so seznanjeni z morebitno kršitvijo teh predpisov.

Cilj individualne, civilne tožbe zaradi kršitve delovnopravnih predpisov je izdaja sodne odločbe. Z odločbo civilnega sodišča se upravičencu dodeli denarno nadomestilo ali pa se drugače vzpostavi prejšnje stanje (npr. z ugotovitvijo, da je odpoved neveljavna).
V primeru kršitve delovnopravnih predpisov, ki jo organi obravnavajo po uradni dolžnosti, pa se sprejmejo upravni ukrepi, kot je denarna kazen ali prepoved nadaljnjega dela v danih, protipravnih okoliščinah.

  • Kadar napoteni ali posredovani delavec želi prejeti zlasti denarno ali drugačno nadomestilo, ker njegov delodajalec ni upošteval delovnopravnih predpisov, mora delavec takšen zahtevek za nadomestilo uveljavljati z individualno tožbo na civilnem sodišču (delovnem in socialnem sodišču).
     
  • Če želi napoteni in posredovani delavec doseči, da se – v razmerju do njega in vseh ostalih delavcev – upoštevajo javnopravni predpisi, npr. glede delovnega časa, varnosti in zdravja na delu, se mora delavec obrniti na upravne organe (z ustnim ali pisnim obvestilom ali kazensko ovadbo).

Posebej pomemben izreden primer so zahteve glede minimalne plače:

Plačilo nadomestila v skladu z zakonom ima v Avstriji tako zasebnopravni kot javnopravni vidik:
v skladu z zasebnim pravom je napoteni ali posredovani delavec upravičen, da od svojega delodajalca prejme vsaj nadomestilo, ki je s kolektivno pogodbo v Avstriji določeno kot minimum. Ta zahtevek je, če ga delodajalci ne izpolnijo ali ga ne izpolnijo v celoti, mogoče uveljavljati pri krajevno pristojnem avstrijskem delovnem in socialnem sodišču.

Sočasno upravni organi preverijo, ali napoteni oziroma posredovani delavci dejansko prejemajo to minimalno plačo.
Če delodajalec ne predloži dokaza ali izplačuje plačo, ki je nižja od minimalne plače, so s to kršitvijo delovnopravnih predpisov povezane tudi javnopravne posledice: zoper delodajalca je lahko izrečena denarna kazen, v težjih primerih pa do petletna prepoved zaposlovanja napotenih ali posredovanih delavcev v Avstriji.

Pregled delovnopravnih predpisov, ki spadajo pod zasebno pravo ali javno pravo, sankcij in možnosti za vložitev tožbe ter pristojnih organov vam je tukaj na voljo za prenos.